NOEMIS - Naravovarstvena in okoljska etična misel na Slovenskem

Jurij Dobravec
Spletna stran
NOEMIS
ima namen prispevati k povezovanju misli v dobro narave
in njenega človeka.




Vrednotenje narave in ekološka funkcija lastnine

Res novae Letnik 2, 2017, številka 2

Izvleček. Ustava RS določa pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Ekološka funkcija je povezana s človekovim vrednotenjem narave. V prispevku osvetljujemo tri vrste vrednotenja naravnih dobrin, ki smo jih poimenovali neistrumentalno, ekosistemsko in institucionalno. Z njimi se soočamo pri lastniških odnosih javne, skupne in zasebne lastnine. Ker so kategorično drugačne od danes prevladujočega ekonomskega vrednotenja dobrin in nobeno od teh vrednotenj ni neposredno vezano na lastništvo ali menjalno vrednost, pogosto spregledamo njihov vpliv na družbena dogajanja. Visok delež varovane narave v Sloveniji kaže na zavedanje pretežno zasebnih lastnikov, da imajo narave dobrine tudi neekonomsko vrednost.
Ključne besede: naravovarstvo, lastnina, lastništvo, ekološke funkcije, vrednotenje narave.

Abstract. By Constitution of Republic of Slovenia, "the manner in which property is acquired and enjoyed shall be established by law so as to ensure its economic, social, and environmental function." Expressed environmental function is intertwined with our evaluation of nature. Three approaches to evaluation are presented in an article, namely noninstrumental, ecological services and legal. Owners confront them in cases of public, common and private ownership management. While being neglected by economic evaluation models, and not necessarily connected with proprietarily systems, their influence is perceived and has influence in society. High share of Slovenian national territory - prevailingly private land - stands under environmental protection. However, private owners obviously tolerate measures on a basis of noneconomic evaluation of natural goods.
Key words: nature preservation, property, ownership, environmental functions, nature evaluation.



Slika 1. Izrez na sliki prikazuje izsek izvirnega vektorskega rezultata za severozahodni del države. Mestna in industrijska območja imajo negativno vrednost in so svetlejša. Jasno so vidne industrijske cone v Šiški in Mostah v Ljubljani, ob Savi v Kranju in na Jesenicah. Nekoliko presenečajo dobljene vrednosti za manjša mesta. Najtemnejši so gozdovi in vode, kar pomeni, da imajo visoko vrednost ekosistemskih storitev. Zaradi visoke simbolne vrednosti so nekoliko nepričakovano temna tudi posamezna neplodna območja visokogorja. Barvna karta in karte posameznih tipov ekosistemskih vrednosti E, U, O in K so v barvah pripravljene na spletni strani: http://noemis.jarina.org/es2017. (Obdelava in kartografija Jurij Dobravec)


Slika 2. (izvirnik v članku) Interpolirane vrednosti ekosistemskih storitev v Sloveniji na kvadratno mrežo 2x2 km. Svetlejša siva pomeni negativno oziroma nižjo ekosistemsko vrednost.



Slika 2a - barvna različica slike 2 in POVEZAVA v interaktivno karto.



Slika 2b - matrika k sliki 2 in pdf



Slika 3. Prikaz območij v Sloveniji, kjer za upravljalce in lastnike zemljišč velja vsaj en naravovarstveni ali soroden predpis: zavarovana območja, Natura 2000, ekološko pomembna območja, gozdni rezervati, varovalni gozdovi, naravne vrednote in vodovarstvena območja. (Vir podatkov: ARSO, Zavod za gozdove, GURS; kartografija Jurij Dobravec).


Slika 4. Natura 2000 v Sloveniji. Sistem varstva evropsko pomembnih ogroženih vrst in habitatov določajo ratificirane direktive EU. Prikazana je upravna delitev slovenske Katoliške cerkve in delež v vsaki enoti, za katerega veljajo pravila Natura 2000. (Vir podatkov o območjih: ARSO, 2017; obdelava in kartografija Jurij Dobravec)


Slika 5. Zavarovana območja v Sloveniji. Eden od rezultatov državnih predpisov s področja varovanja narave so zavarovana območja, ki jih pri nas delimo na narodni, regijske in krajinske parke. Zamljevid prikazuje parke in odstotek njihovega ozemlja v vsaki posamezni škofiji. (Vir podatkov o območjih: ARSO, 2017; obdelava in kartografija Jurij Dobravec)


Slika 6. Slovenija velja po merilih Svetovne banke za eno najbolj uspešnih držav na področju pravnega varstva narave. Na drugem mestu smo po skupni varovani površini, takoj za Venezuelo, in po povečanju površine zavarovanih območij od leta 1990, kjer je pred Slovenijo samo Bolgarija. (Podatki Svetovne banke, 2017; obdeava Jurij Dobravec).







Idejalist
o naravi in naravovarstvu




OBJAVE Pravice vsebin pridržane Društvu JARINA Bohinj
Mnenja in nasveti dobrodošli na noemis@jarina.org