G   L   A   S   N   I    K

===== Muzejskega društva za Slovenijo. =====
Bulletin de l' Association du Musée de Slovenie.


Letnik I. Zvezek 1 - 4.

B


Prirodoslovni del. - Classe des sciences naturelles.


Uredil - Redigé par
dr. Gvidon Sajovic



Izšlo 30. junija 1920



V Ljubljani, 1919 - 1920

Izdaja in zalaga Muzejsko društvo za Slovenijo.
Tisk "Narodne tiskarne" v Ljubljani









Odsek za varstvo prirode in prirodnih
spomenikov.

Spomenica,

k i  j o  j e  p r e d l o ž i l  o d s e k  z a  v a r s t v o  p r i r o d e  i n  p r i r o d n i h
  s p o m e n i k o v  20.  j a n u a r j a  1920.  p o k r a j i n s k i  v l a d i  z a  S l o v e-
n i j o  v  L j u b l j a n i.

        Skoraj vse kulturne države so uvidele potrebo ohranitve prirodnih spome-
nikov in so v ta namen ustanovile same ali pomagale ustanoviti z večjimi de-
narnimi prispevki ali z odstopom zemljiških kompleksov prirodovarstvene parke
(rezervate, Naturschutzparke), kjer uživa vse živalstvo in rastlinstvo popolno
varstvo, dalje ustvarile zakone za absodutno varstvo gotovih živali in rastlin,
tipičnih za dotične pokrajine ali izpostavljenih uničevanju ter končna neposredno
ali posredno po društvih za varstvo prirode poučevalo ljudstvo, da se omeji
zatiranje tudi onih živali in rastlin, ki jih zakon imenoma ne ščiti.
        Da je tudi v naši državi, ki prednjači ostalim evropskim državam tako v
florističnem kakor v favnističnem in geološkem oziru, nujna potreba v enakem
smislu započeti resno delo, oteti znanstvenemu raziskovanju, kar se še oteti da,
je jasno, ako se hočemo obraniti sicer opravičenemu očitku nekulturnosti in ne-
pojmovanja važnosti prirodnega varstva.
        Z namenom,  koristiti znanstvu in obenem dvigniti ugled naše države,  se
je v področju Muzejskega društva za Slovenijo osnoval poseben odsek za var-
stvo prirode in prirodnih spomenikov v Jugoslaviji, obstoječ iz naslednjih znan-
stvenikov in strokovnjakov: gimn. ravnatelj dr. Stanislav Beuk, sodni nadsvetnik
Anton Bulovec, profesor Ivan Franke, tehnik Josip vitez Gorup,  nadgeometer
Alfons pl. Gspan, notar Mate Hafner, advetnik dr. Ivan Lovrenčič, muzej. ravna-
telj prof. dr. Jos. Mantuani, profesor Alfons Paulin, v. šol. nadzornik dr. Leopold
Poljanec, fin.nadsvetnik dr.Janko Ponebšek, profesor dr. Gvidon Sajovic in prof.
Ferdinand Seidl. Ta odsek je v svojih sejah svojemu delu zarisal točen načrt,
katerega glavni deli so ti-le:
        I. Ustanovijo naj se alpski, sredogorski (gozdni) in barski varstveni parki
po zgledu enakih parkov v drugih državah.
        II. Potom zakona naj se prepove pokončavanje redkih ali za naše kraje
tipičnih ter znanstveno znamenitih živali in rastlin. Strogo naj se pazi, da se
izvršujejo  določila  lovskega  in  ribarskega  zakona  ter  zakona  z dne
20. ju-lija 1910, dež. z. št. 27 o varstvu ptic.
        III. Podzemeljske jame z interesantno jamsko favno in floro naj se po-
stavijo pod nadzorstvo; vstop vanje naj se dovoli samo v znanstvene svrhe.
        IV. Zainteresirati je najširšo javnost za varstvo prirode sploh.

        Za dosego stavljenih si  smotrov  potrebuje odsek v prvi vrsti naklonje-
nosti vlade, ki bi obstajala v tem, da se odseku dovolijo primerna denarna sred-
stva za nakup ali zakup zemljišč, oziroma da se odstopijo za njegove namene
zemljiški kampleksi, ki so državna last.
        Sicer je sklenil odsek, da se preustroji v posebno društvo za varstvo pri-
rode, kakor so taka društva tudi  po drugih državah,  ter  pobirati od društve-
nikov denarne doneske za dosego svojih namenov, toda na ta način bi se izvr-
šitev stavljenih nalog preveč zavlekla ali sploh ne dosegla svojega namena po-
polnoma. Zadeva je  nujna in ne prenese nikakega odlašanja,  kajti skoraj vse,
kar hočemo oteti pogina, je prav blizu svojega groba.
        Kako si podpisani  predstavljajo  konkretno izvršitev  svojega načrta, naj
se razbere iz naslednjih pojasnil k gorenjim točkam:
        Ad I. A. 1.) Vlada naj da odseku, oziroma društvu za varstvo prirode na
                razpolago  posestvo barona Friderika  Borna v  občini Sv. Ana
                pod Ljubeljem. To posestvo meri 1334.1747 ha. Njiv 1.5321 ha,
                travnikov 37.8562 ha, vrta 0.2472 ha, pašnikov 76.9626 ha, planin
                49.3516 ha, gozda 653.5690 ha, 47 a stavbe in 444 ha neplodnega
                sveta.
                        Za alpski varstveni park je posebno pripravno, kajti:
                    a) obsega vsakovrstni  alpski svet,  na katerem bi se
                        moglo vse alpsko živalstvo in rastlinstvo prosto
                        razvijati;
                    b) bi se dal z malimi stroški prirediti alpski batanični vrt;
                    c) ima  naravne  meje,  je vsled tega  razen  po javni  
                        in  2-3 stezah za nepoklicance skaraj nedostopna ter
                        tvori nekakšno zemljiško enoto;
                    č) je v višino 1400 m po dobro nadelani poti dostopno tudi
                        takim znanstvenikom, ki niso turisti;
                    d) ni daleč od železnice ter ima že pripravna poslopja za
                        stanovanja uslužbencev in prenočišča obiskovalcev.
        Posestvo je last  inozemca  in  bi se  ob izvršitvi  agrarne  reforme prav
lahko dobilo v državno last. V skrajnem južnem delu je okoli 400 ha velik gozd,
ki bi se dal brez škode  pravemu namenu posestva  tako  izkoriščati,  da bi se
krili vsi upravni in večina drugih stroškov, ki bi jih zahtevalo urejeno varstvo
prirode v naših okrajinah.
        Kot visoko - planinski alpski park prideta še nadalje v poštev:
        2. V K a m n i š k i h  P l a n i n a h vse neplodno ozemlje ob glavnem
        slemenu od Babe pri Kamniškem sedlu do Velikega Vrha.
        Meje, ki bi se pred ustanovitvijo parka še natančneje določile, bi sledile
približno obsegu neplodnega ozemlja od Babe pri Kamniškem sedlu do vrha
Konja, odtod bi segale v dolino Lučanske Bele, vključivši tu majhen del visoko-
ležečega gozda, potem čez Lastovec, Dleskovec na Veliki Vrh in odtod ob
vznožju severnih strmin nazaj do Kamniškega sedla.
        Del tega ozemlja spada v politični okraj Kamnik in je last Kamniške
korporacije, ostali del pa leži v političnem okraju Gornjigrad in je last graščine
Gornjigrad ljubljanske škofije, parcela št. 418. Le majhen del od Ojstrice do
Velikega Vrha,  parcela  št. 419, z 68 ha 26 a,  je last zasebnosti.  Ta parcela bi
se prikupila ali z drugim graščinskim svetom zamenjala.
        Razlogi, ki govore za ustanovitev naravnega parka v Kamniških Planinah,
so: 1.) Mogočna višina do 2400 m. 2.) Velezanimiva alpska favna in flora, ki

reprezentira tu  znatno število  posebnih vrst,  kakoršnih drugod  ne  najdemo.
3.) Imenitna geotektonska zgradba. 4.) Ugodna lega sredi naše domovine.
        3.) D o l i n a  S e d m i h  j e z e r pod Triglavom. Ta park naj bi obsegal
na južni strani steno Komarčo, odtod bi šla meja proti zapadu do vrha Kola
(2001 m),  zapadno in  severno  mejo bi tvoril glavni gorski greben, ki je svoj
čas mejil Kranjsko od Kola do Kanjevca (2568 m). Vključivši ves masiv Ka-
njevca, bi obsegal ta park visoko planoto Hriberce do sedla, ki vodi v Kotliče,
Mišelsko glavo (2448 m), nadalje Veliko Tičarico (2320 m), Malo Tičarico in
greben čez Kopico (2091 m) do Komarče.
        To ozemlje je velepomembno v geotektonskem, geološkem, paleontolo-
škem, zoološkem in botaničnem oziru. Alpska favna in flora sta razvili tu celo
množico posebnih vrst in varijant, ki drugod niso zastopane.
        Pred leti je predlagal prof. Albin Belar, podpiran po Nemškem Planinskem
Društvu, to ozemlje za alpski park osrednji vladi na Dunaju.
        Ker je  očrtani  kompleks last  verskega zaklada,  uresničenje tega načrta
ne bi našlo težav. Ovirala bi ga le morebitna neugodna določitev državnih mej,
ker bi varstveni park neposredno ob meji na tujo državo ne imel zaželjenega
pomena.
        Ad B. Za sredogorski (gozdni) varstveni park naj se določijo:
                        1.) Pragozd kneza Windischgraetza nad Lokanjo pri Oplot-
                nici,  železnica  Konjice; 2.)  deli  očevskih  gozdov in 3.) vrh
                Snežnika.
                        Ad 1.) Windischgraetzov  pragozd  naj  ostane še nadalje n e-
                i z k o r i š č a n pragozd, ki postane s tem varstveni park.
                        Ad 2.) V Kočevskih gozdih naj se nadalje popolnoma varu-
                jejo tisti deli, ki so ostali doslej po naročilu posestnika Karla
                Auersperga v svrho ohranitve prvotnega značaja nedotaknjeni. Ti
                deli so: V Gotenici del revirja Karlshutten z 28.90 ha in del revirja
                Merleinsraut  s 36.85 ha;  na Friedrichsteinu del  revirjev Kočevje
                in Masern z 21.24 ha;  v Hornwaldu del  revirjev Steinwand z
                96.14 ha in del revirja Scherenbrunn s 47.78 ha, nadalje 3.471 km
                dolg in 100 m širok pas ob takozvanem Brennosteigu. - Razentega
                obstoja nalog, ohraniti pri sekanju gozda vsa posebno velika ali
                čudovito zrasla drevesa, bodisi z okolico vred, bodisi posamezna
                kot spominska drevesa. Varovana pred sekiro so tudi okolišča
                gozdnih studencev. Natančno lego navedenih krajev in njih izmero
                je razvideti iz kart v Auerspergovem gozdnem uradu v Kočevju.
                        Ad 3. Na  S n e ž n i k u, ki je velepomemben zato, ker se tu
                zadevajo alpska, kraška in mediteranska flora ter prehajajo druga v
                drugo, naj se določi za varstveni park ozemlje od vrha do višine
                1300 m, ako, oziroma kadar bo to dopustila ureditev državnih mej.
        Ad C. Za barski varstveni park je na vsem Barju edino še pripraven
                prostor (povsod drugod sta izsuševanje in kultura povsem izpod-
                rinila barski značaj) pod hribčkom G r m e c.  Ta prostor je odda-
                ljen od Ljubljane 1 1/2 ure, od Laverce 1/2, od Babne gorice 1/4 in
                od Iga - Studenca 1 1/2 ure; leži v kat. občini Rudnik,  skoraj ob
                kat. meji občine Studenec, oziroma Karlovsko predmestje, na par-
                celah št. 2032 in 2033. Ti parceli, spadajoči k zemljišču vl. št. 77
                kat. občine Rudnik, sta zemljeknjižna lastnina Marije Babšek, po-

                sestnice iz Babne gorice št. 2 in se na tem delu, kjer naj bi bil
                barski park, še nista poljedelsko izkoriščali, oziroma na tem pro-
                storu še nikdo ni sveta na ta ali drug način užival.
        Začetkoma je popolno z značilnim barskim mahovjem in drugimi rastli-
nami pokrit prostor, za tem pa grmičevje, gosta jelševina. Prvi prostor je
pripraven za mahove in višje rastline,  drugi pa  za mal umeten bajer in gnez-
dišča barskih ptičev, zlasti škurhov.
        Parcela 2032 je 2 bon. vrste ter meri 31 a 54 m, čisti donos 2 K 08 h,
parcela 2033 je 2 bon. vrste ter meri 72 a 36 m s čistim donosom 4 K 78 h.
Kupila bi se cela parcela št. 2032, od parcele št. 2033 pa le en del.  Izsuševanje
bi bilo po mnenju izvedencev izključeno in ohranitev barskega značaja zago-
tovljena, ako bi se za slučaj potrebe napravil iz kakih 3--400 m oddaljene Išce
primeren jarek;  stroški  za to bi bili prav neznatni,  ker so tu deloma  taki jarki
že izkopani in bi jih bilo treba le popraviti in zvezati.
        Po  mnenju  krajevnih  cenilcev  bi  znašala vrednost  sveta na ha ali
1.737 oral 300 K  in bi lastnica  ta svet gotovo radovoljno prodala, zlasti ako se
ji obrazloži  nameravana znanstvena  uparaba;  posestnici  ta prostor sedaj itak
ne daje nobenega užitka.
        Na tem prostoru bi se dale ohraniti sledeče barske rastline, ki jim sicer
prej ali slej preti popolni pogin: Utricularia vulgaris Lehm., minor L., Drosera
intermedia Hayne, rotundifolia L., Darcinium oxicoccus L.,  Andromeda poli-
folia L., Castalia alba L., Nuphar luteum L., Calla palustris L., Hidrocharis
morsus ranae L., Lemna trisulca L., minor L., Spirodela polyrrhiza L., Spar-
ganium erectum L., minimum Fr., simplex Huds., Potamogeton crispus L,
perfoliatus L., natans L., pusillus L., lucens L., Ludwigia palustris L., Hottonia
palustris L., Myriophyllum verticillatum L., spicatum L., Hippuris vulgar L.,
Ranunculus aquatilis L., circinatus Sibth., lingua L., Acorus calamus L., Hydro-
cotyle vulgaris L., Carex Davalliana Sm., Godenoghii Saj., gracilis Curt., limosa
L., pseudocyperus L., vesicaria L., flava L., rostrata Stokes, Oederi Retz ter
različni mahovi in praproti, posebno še znameniti Nephrodium cristatum L.,
spinulosum Muell.
        Tudi barski ptiči: race, povodne piške in orjaški škurh bi imeli tu nekaj
zavetja.
        Ad II. Vlada naj zagotovi potom zakona absolutno varstvo razen onim
                živalim,  ki jih varujejo lovski zakon,  oziroma  naredbe  deželne
                vlade za Slovenijo z dne 25. decembra 1919, št. 827,  ribarski zakon
                in  zakon  o varstvu koristnih ptic  z dne  20.  julija  1910,  dež.
                zak. št. 27, še sledečim živalim in rastlinam:
             a) Živali: l.) Sesalci: Kozorogi, divji kozel C. cretensis in C. ibex L.,
                marmotica ter jelen in medved v dopustnem številu v Kočevskih
                gozdih: kočevski medved ni nič nevaren in jeleni ne napravljajo
                nobene škode.
                        2. Ptiči: Vir ali velika uharica (Bubo bubo L.), sokol selec
                (Falco peregrinus Tunst.), rjasti škarnjak (Milvus milvus L.),
                kostanjasti škarnjak (Milvus korschun Gmel.), ribji orel (Pandion
                haliaetus L.), belorepec (Haliaetus albicilla L.), sršenar (Pernis
                apivarus L.), kraljevi orel (Aquila melanaetus L.), planinski orel
                (Aquila chrysaetus L.), klinkač ali ruski orel (Aquila pomarina
                Brehm.),  mišar  (Buteo buteo L.),  kocasta kanja  (Archibuteo lago-

                pus Br.),  rjavi  lunj  (Circus aeruginosus L.),  pepelasti splinec (Cir-
                cus cyaneus L.), lunj dolgorepec (Circus macrourus Gm.) lunj
                beloritec (Circus pygargus L.), orehar (Nucifraga caryocatactes L.),
                krokar  (Corvus  corax L.), siva  čaplja (Ardea cinerea L.),  rjava
                čaplja  (Ardea  purpurea  L.),  čapljica  (Ardetta  minuta L.), bobna-
                rica (Botaurus stellaris L.), in kvakač (Nycticorax nycticorax L.),
                        3.) Popolno varstva naj uživa tudi želva s k 1 e d n i c a (Emys
                orbicularis L.), zastopnica družine želv na našem barju, za domačo
                favno zelo interesantna, a zelo redka, morda že zatrta plazilka. Na-
                dalje  varujmo  tudi  vse k u š č a r j e (kuščar,  martinčki,  slepič) i n
                v s e  v r s t e  k r a s t a č (pri nas predvsem navodna in zelena kra-
                stača), ker so za poljedelstvo in vrtnarstvo neprecenljve važnosti.
                        4.) Brezvretenčarji:  Razen  vseh  jamskih hroščev,  pajkovcev
                in mehkužcev, ki so več ali manj vsi znameniti in jih zato ne na-
                števamo z imeni, naj se varujeta hrošča p l a n i n s k i  k o z l i č e k
                (Rosalia alpina L.),  in   o r j a š k i   k r e š i č   (Procerus gigas
                Creutz).  Prepovedano naj  bo jih  loviti,  prodajati in izvažati, kakor
                se je to doslej godilo in zaradi česar so postali mnogi že prav redki.
                Istotako  naj se  ščiti  metulj  a p o l o n  (Parnassius apollo L.),  ki  je
                v Kamniških planinah, kjer je letal še pred 6 leti v obilnem številu,
                popolnoma zatrt. Redek je postal tudi že v Karavankah. v Triglav-
                skem pogorju in na Kumu. Lovili so ga domčini in tujci. Nekateri
                manj izobraženi entomologi, ki so imeli žal več smisla za kupčijo
                kakor za pravo znanstveno delo, so izvažali leto za letom velke
                množine tega metulja, ki je pravi kras naših planin.
                        Varuje naj se tudi  k r a n j s k a  č e b e l a  kot naravni spo-
                menik, dokler ne izide nov čebelarski zakon,  ki naj zadošča potre-
                bam varstva te pasme.  Na  Kranjskem  in sosednjem  delu Koroške
                se je razvila  tekom  stoletij  posebna pasma vrste  Apis mellifica L.,
                ki ima stalne bistvene lastnosti in ki jo znatno razlikujejo in tudi
                odlikujejo od vseh drugih krajevnih pasem. S prirodopisnega in na-
                rodnogospodarskega stališča je potrebno,  da se kranjska pasma
                ohrani. Nevarnost, ki preti tej pasmi, ne obstoji v tem, da bi se če-
                belarstvo  v naših  krajih  opustilo,  marveč le  v  tem, da bi se ta
                pasma ne pomešala s krvjo drugih pasem in bi izgublla na ta način
                svoje specifične vrline.  Zato  naj se prepove  uvoz živih čebel in
                matic v kraje, kjer je  doma kranjska čebela.  Ker se naša pasma
                najbolj množi (roji), tudi potrebe po uvozu ni, tudi če bi se čebe-
                larstvo še tako razširilo.
             b) Rastline:    l.  Gentiana  lutea  L.  2.  Gentiana  symphyandra Murb.
                3. Gentiana froelichii Hladn. 4. Nigritella nigra L. 5. Nigritella an-
                gustifolia (rubra) Wettst. 6. Cypripedilum calceolus L. 7. Daphne
                blagayana Freyer.  8.  Daphne  cneorum L.  9. Daphne striata Tratt.
                10. Eryngium alpinum L. 11. Viola cornuta L. 12.Peucedanum
                ostruthium L. 13. Ilex aquifolium L.
                        Prepovedano bodi pod strogo kaznijo te vrste trgati, ruvati,
                prodajati.

        Ad 1 in 2. Ti visokostebleni svišči so postali skrajno redki. Lovci, pastirji
                in drugi kopljejo in prodajajo lekarnam mogočne korenine teh pre-
                krasnih rastlin.
        ;Ad 3.Ta nizki svitlomodri krasni svišč raste edino v Kamniških planinah,
                in tudi tam je že precej redek.
        Ad 7, 8, 9, 13. Teh lepih in znamenitih rastlin se potrga in proda na ljub-
                ljanskem trgu neverjetne množine. Preti jim pogin.
        Ad 10. Ta veličastna rastlina raste samo na Črni prsti in še tam je redka.
        Ad 12. Ta znamenita rastlina raste samo na Begunjščici, kamor jo hodijo
                trgat Nemci iz Gradca, Dunaja in drugod. Težko jo bo obraniti, če
                jo ne bo varoval zakon.
        Ad 6.Ta najkrasnejša kukavica se je v Kamniških planinah že po večini
                zatrla. Gozdarji, lovci in drugi jo prodajajo na debelo; preti ji po-
                polen pogin.
                        Zaradi kontrole naj bi se obrt nagatilcev (preparatorjev) kon-
                cesijonirala; nagatilci bi morali voditi zanesljive seznamke vseh
                živali, ki jih prejmejo v prepariranje.
        Ad III. Jame, š p i l j e naj pridejo v državno last in v oskrbo odseku
                (društvu) za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki bo vhode
                najbolj znamenitih zavarovalo in dovoljevalo vstop le v znanstvene
                svrhe.
                        Jamska flora, posebno pa favna se je v zadnjem času močno
                izkoriščala v posebno-dobičkarske namene, tako da preti mnogim
                interesantnim in za naše kraje specifičnim tipom raznih vrst popo-
                len pogin. Po živalicah, ki se jih sicer ne dobi nikjer na svetu, so
                zaslovele naše jame v znanstvenem svetu; dokaz nekulturnosti bi
                bilo, če ne bi hoteli ali mogli ohraniti teh živalic znanstvu. To pa je
                mogoče le tedaj, če zabranimo nabiranje v kupčijske svrhe, kar se
                je žal doslej pogostno dogajalo. Nemoteno so prihajali razni tujci in
                sistematično ugonabljali našo jamsko favno. Pa tudi nekateri manj
                naobraženi domačini so izropali marsikako jamo popolnoma in za
                majhen dobiček prodajali to znanstveno dragoceno blago tujim tr-
                govcem.
        Ad IV. Odsek hoče razširili svoje delovanje no celi kraljevini, potom pre-
                davanj in tiska pridobiti čim več članov in prijateljev. Posebej bo
                poizkušal pridobiti vse učiteljstvo in duhovništvo za svojo stvar, da
                pride zanimanje za varstvo prirode in umevanje potrebe varstva v
                najširše sloje. Za te in za varuhe zakona (orožnike, gozdne orož-
                nike, lovske čuvaje, tržne nadzornike itd.), pa tudi za razumnike
                sploh se bo izdal tiskan seznam s podobami vseh onih rastlin in ži-
                vali, ki naj uživajo varstvo. V svoj delakrog hočemo pritegniti tudi
                vsa turistovska društva, lovske družbe in podobne združitve, dobre
                spise o varstvu prirode in negovanju živali in rastlin pa spraviti v
                primerne,mladini in doraslim pristopne časopise ter v šolske knjige.
        Nadzorstvo in znanstveno vodstvo nad parki in jamami bi imel odbor, ki
bi bil v stalni zvezi z Muzejskim društvom, v znanstvenem oziru pa bi bili parki
v zvezi z ljubljanskim vseučiliščem ter v svrhe znanstvenih raziskavanj temu
kakor tudi vsem drugim visokim šolam ter znanstvenim institutom na razpo-

lago. Obenem bi služili za izpopolnjevanje muzejskih zbirk, za dobavljenje po-
trebnega materijala šolam in posameznim raziskovalcem tudi v inozemstvo.
        Ustanovitev varstvenih parkov  in ureditev varstva gotovih živali in rast-
lin potom zakona sta torej v znanstvenem pogledu. eminentne važnosti. Gotovo
je vredno, da jih vlada podpira v največji meri in uvažuje stavljene predloge.
Osnovo vsemu bi tvorilo posestvo barona Friderika Borna in bi zasiguralo do-
sego ciljev, ki stremimo za njimi. S tem, da bi prepustila vlada Bornovo po-
sestvo za varstveni park ter v isti namen določila ostala predlagana ozemlja,  bi
se sicer odrekla dohodkom,  ki bi jih mogli dajati v teh ozemljih ležeči gozdi ali
v zakup dana lovišča, toda vsi ti dohodki bi bili razmeroma majhni in malen-
kostno izgubo na državnih dohodkih bi popolnoma odtehtal ugled države, ki si
ga pridobi v znanstvenem svetu s tem, da omogoči kulturno delo prirodnega
varstva.

        V  L j u b l j a n i, dne 20. januarja 1920.


Dr. St. Beuk,
kot t. č. predsednik Odseka za varstvo prirode Muz. dr. v Ljubljani.